Obletnice so priložnost, da se ozremo nazaj. Na prehojeno pot, spomnimo se na vse kolege, ki jih ni več med nami in na dogodke katerim smo bili priča. 

Okroglo, stoto obletnico letos praznuje klub ljubiteljev psov jamarjev. 

Temelje Slovenski lovski kinologiji je vsekakor položilo Društvo ljubiteljev ptičarjev leta 1921. Le nekaj let kasneje so se ljubitelji jamarjev (takrat v večini lastniki jazbečarjev) odločili ustanoviti svoj klub. Razen pripadnosti pasmam je  botrovalo ustanovitvi klubov tudi dejstvo, da se je lov na Slovenskem vedno bolj razvijal in, kolikor je bilo v tistem času mogoče, moderniziral. Tudi miselnost, da je pravičen lov mogoče izvajati s čistopasemskimi psi je bila ena od ključnih pobud. 

Lovci so imeli in imajo še vedno različne interese v tej dejavnosti. Tako je nekomu bolj pri srcu lov na malo poljsko divjad, drugemu zalaz na srnjaka ali jelena, tretjemu pa lov na gamsa visoko v gorah, … Mnogo pa je tudi takih, ki z vso strastjo izvajajo lov na lisice, jazbece ali divje prašiče. In ravno ti lovci, ki so lovili s svojimi jazbečarji in terierji so se zavzeli za ustanovitev svojega kluba. Tako so  4. marca  1926 ustanovili  ” Klub jamarjev ”. 

Prvi – ustanovni  občni zbor je klub organiziral 22.6.1926 v Ljubljani. Med ustanovni člani so bili dr. Ivan Lovrenčič, Teodor T. Drenig, Bruno – Hugo Stare

Dr. Stanko Arko, Ivan Caf,… Izvoljeno je bilo tudi prvo začasno vodstvo. V juniju 1927 je bil organiziran prvi redni občni zbor. 

Na začetku se je klub imenoval ” Klub jamarjev ” Kmalu po ustanovitvi se je organiziralo tudi ” Društvo raziskovalcev  podzemnih jam ” zato se je klub preimenoval v ” Klub ljubiteljev jazbečarjev in terierjev” Podobne klube so v tistem času ustanovili tudi v Srbiji in na Hrvaškem. Ker je Slovenski klub kmalu postal vodilni klub za jamarje na tleh nekdanje Kraljevine Jugoslavije je postal  ” Jugoslovanski klub ljubiteljev jazbečarjev in terierjev ” Sedež  je vseskozi imel v Ljubljani. Klub je že tedaj moral plačevati članarino  Jugoslovanskemu kinološkemu savezu, ki je imel prav tako sedež v Ljubljani.

Leta 1932 so zgradili  umetni rov na zemljišču  ” Društva ostrostrelcev ” pod Rožnikom, v Ljubljani. Prvo preizkušnjo v takrat improviziranem umetnem rovu je sicer klub organiziral že leta 1926 na Vrhniki. Kasneje je imel klub svoj rov na Rojah ob Savi. Rovi so bili zelo skromno izdelani, z največ dvema kotloma. Kasneje je klub zgradil rov v Stožicah.

Prvi sodnik za jamarje je bil Teodor Drenik 1934, kasneje so opravili sodniške izpite še Bruno – Hugo Stare 1934, dr. Ivan Lovrenčič 1935 in Ivan Caf 1939.

V tem obdobju so prevladovali v omenjenem klubu jazbečarji, takrat je bilo največ kratkodlakih. Prve tri  kratkodlake jazbečarje  je s Češke v Slovenijo pripeljal Mihael Stare iz Mengša, graščak Kolovca. Prvega Nemškega lovskega terierje pa Ivan Caf.

Leta 1937 je imel klub 111 članov, neposredno pred vojno pa 102 člana.

Leta 1933 je bilo v rodovno knjigo vpisanih 96 psov – 32 kratkodlakih jazbečarjev, 5 dolgodlakih jazbečarjev, 4 resasti jazbečarji, 1 kunčji jazbečar, 35 kratkodlakih foksterierjev, 16 škotskih terierjev in 2 sealyhamska terierja. 

V Jugoslovansko rodovno knjigo je bilo leta 1937 vpisanih 240 psov jamarjev, v vzrejno knjigo pa 283 psov jamarjev. Leta 1940 je bilo vpisanih v rodovno knjigo 330 psov, v vzrejno knjigo pa 505 psov jamarjev. 

Med drugo svetovno vojno je delovanje kluba skoraj povsem zamrlo.  Vendarle je nekaj psov preživelo vojna leta in le – ti so bili temelj vzreje v povojnem času.  

Takoj po vojni so se člani kluba ponovno zbrali. Aktivno so začeli zbirati podatke o psih, ki so še ostali. Po drugi vojni je zakon prepovedal lov na visoko divjad z goniči. Tako se je razmahnilo zanimanje za psa, ki bi glasno gonil in ga bi bilo razmeroma lahko vzdrževati.Levji delež za razmah kluba in tovrstnih pasemskih organizacij in pasme Nemški lovski terier je v povojnem obdobju prispeval Ivan Caf iz Maribora, ki je začel z vzrejo le teh v svoji psarni Pobreški.

Predsedovanje klubu je po vojni je prevzel Bruno – Hugo Stare, tajniško delo Lea Müller. Po letu 1960 so bili najbolj  aktivni : Jurij Verovšek, Tatjana Vončina, Mirko Konrad, Josip Vončina, Maksim Gaspari, Olga Gaspari, ing. Marjan Cvenkelj, dr. Janko Lavrič, Jože Kristan, Albin Korošec, Ivan Rojc, Milan Ivezič, ….

Kmalu po drugi svetovni vojni je klub organiziral dve državni tekmi, v Čatežu in Novem Mestu, izdelal pravilnik za ocenjevanje zunanjosti ter natančno določil napake, ki pse izključujejo iz vzreje.

Leta 1974 se je klub preimenoval v ” Klub ljubiteljev psov jamarjev”.  

Novi sodniki v tem obdobju so bili: Jože Kristan 1962, Adolf Ivanc 1962 dr. Janko Lavrič 1962,  Marjan Cvenkelj 1962,  Albin Korošec 1962,  Ivan Rojc 1962, Milan Ivezić 1962, Stanislav Gobec 1963.

Nekaj let kasneje pa še Jože Vester 1973, Alojz Mlakar 1973, Leo Fabiani 1974, Ivan Pintar 1973, Andrej Tollazzi 1973, Franček Friškovec 1966, Jože Oblak 1973, Franc Kranjc 1975,  Udovč Milan 1975,in Tatjana Vončina 1974.

Klub je l. 1976 sprejel sklep, da  Jurij Verovšek vodi seminar za kandidate, ki nameravajo opravljati sodniški izpit.

Med letoma 1975 in 1976 je bila predsednica kluba Tatjana Vončina, tajnica Anka Miklavčič, blagajnik pa je bil Josip Vončina. Za njim je blagajniške posle prevzel Vinko Foršček, do leta 1978.

 Leta 1975 je bil  izvoljen nov upravni odbor: predsednik Jože Vester,  podpredsednik Ivan Rojc, tajnica je ostala Anka Miklavčič ( po nekaj letih jo je zamenjala 

g. Robič ),blagajnik Vinko Foršček, gospodar  Pipan Franc, člana Pintar Ivan in Dečman Franc.

Strokovni svet je od leta 1974 do leta 1985 vodil Andrej Tollazzi. Zbori sodnikov so bili organizirani v Planici, na Bledu in Ljubljani. 

Leta 1976 je bil v Mariboru sprejet in natisnjen ” Pravilnik za preizkušanje psov pasemske skupine jamarjev ”, istega leta pa je bil v Žalcu sprejet pravilnik o vzrejnih pregledih. 

Leta 1976 je bil izdan Almanah ob 50 letnici obstoja kluba ljubiteljev psov jamarjev. Ob tej priliki ( 26.6.1976 )  je bila organizirana tudi ”  Mednarodna tekma v jamarjev v delu pod zemljo, z izvlačenjem roparice ”, Sodelovalo je 11 Nemških lovskih terierjev in 5 kratkodlakih jazbečarjev. 

V obdobju 1970 – 1980 so tedanji člani kluba uspešno tekmovali na področju bivše Jugoslavije, Italije in Madžarske.

Do leta 1978 so bili v klubu verificirani naslednji kinološki sodniki : Ivan Rojc, Ivan Pintar, Ivan Caf, Milan Udovč, Alojz Mlakar, Jože Vester, Andrej Tollazzi, Milan Kranjc, Vinko Foršček, Jože Oblak, Marjan Cvenkel, Leo Fabiani, Milan Ivezić, Jurij Verovšek, Tatjana Vončina, Stanislav Gobec, Otmar Cvirn, Franc Friškovec, Alojz Cafuta, Franc Svetec, Teodor Drenik, dr, Janko Lavrič, Mirko Konrad, Albin Korošec in Jože Kristan.

Leta 1978 je bil na novo sprejet Statut KZS. Ukinjeni so bili pasemski klubi in ustanovljena so bila kinološka društva. Organizacija je bila teritorialna in je vključevala vse pasme psov. V lovski kinologiji so to bila in so še danes LKD ji – lovsko kinološka društva, ustanovljena leta 1979.  Nekateri vidni kinologi so že takrat nasprotovali novi organiziranosti, z argumentom, da nadzor nad vzrejo in sojenjem po tako razdrobljenem principu ne more biti učinkovit. Klub je vseskozi formalno obstajal, vzrejo je vodil strokovni svet, kasneje  vzrejna komisija. 

Leta 1980 je bilo 24 sodnikov za ocenjevanje III in IV FCI grupe. 

Leta 1980 je s predsedniškega mesta odstopil Jože Vester, nadomestil ga je Jurij Verovšek, ki je to funkcijo opravljal do leta 1983. Člani upravnega odbora so bili : podpredsednik Ivan Pintar, tajnik Leo Fabiani, gospodar Franc Pipan, blagajnik Vinko Foršček, predsednik strokovnega sveta Andrej Tollazzi. Strokovni svet se je preimenoval v vzrejno komisijo za pse jamarje pri KZS, vodenje je do leta 1984 opravljal Andrej Tollazzi, od leta 1984 do leta 1999 pa Vinko Foršček. Tajnik komisije je bil Franc Svetec. Od leta 1984 je komisija delovala v sestavi : Vinko Foršček, Milan Kranjc, Ivan Pintar, Franc Svetec, Tomaž Burazer, Milan Udovč, Franc Pipan in Alojz Mlakar. Od leta 1988 pa v sestavi : Vinko Foršček, Franc Svetec, Alojz Mlakar, Tomaž Burazer, Milan Kranjc, Ivan Pintar, Stanko Lihtenvalner in Bojan Deberšek. 

Vzrejne knjižice za pse jamarje so se začele izdajati leta 1978 ( med letoma 1978 in 1988 je bilo izdanih 352 vzrejnih knjižic za pse jamarje ). Vzrejna dovoljenja so se izdajala na podlagi telesne ocene in preizkušnje naravnih zasnov – PNZ – ja. 

V obdobju med letoma 1974 in 1977 je klub organiziral naslednje tekme : 

• 1974 II. Mednarodno uporabnostno tekmo za pse jamarje
• 1976 I. Mednarodno tekmo za pse jamarje v rovu z izvlačenjem ( ob 50 obletnici kluba )
• 1976 Državno uporabnostno tekmo za jamarje na Rinki
• 1977 Državno tekmo jamarjev v vodnem delu in na krvni sledi
• 1977 Državno tekmo za pse jamarje v rovu
• 24.9.1988 Jugoslovanski šampionat za pse jamarje v Grosuplju ( natisnjena knjižica o zgodovini kluba in o tekmi ) 

Po letu 1978 je tekmovanja za pse jamarje organizirala vzrejna komisija v sodelovanju s področnimi LKD – ji.

V vseh teh letih so bile organizirane mnoge preizkušnje naravnih zasnov ( PNZ ) v okviru LKD – jev. 

Preizkušnje v rovu niso več potekala na star način, s kontaktom, vsepovsod v Sloveniji so LKD – ji začeli z izgradnjo umetnih rovov z vrtljivo rešetko ( Rundkessel )

Ponovno aktivno delovanje kluba se začne 23.8.1992, z oživitveno skupščino na Vahti na Gorjancih. Isti dan pred omenjeno skupščino, je bila državna tekma jazbečarjev s podelitvijo CACT, v vodnem delu ter delu v rovu.

 Organizacijo skupščine je prevzel tedanji predsednik vzrejne komisije Tomaž Burazer.  Skupščina je soglasno izglasovala novo vodstvo : častni predsednik Ivan Caf, predsednik prof.dr. Vjekoslav Simčič, tajnik Marko Žigon, blagajničarka Fani Dolenc, člani Lado Dolenc, Milan Kranjc, Jože Batič, Ivan Pintar, Andrej Tollazzi in Vinko Krajnik. V nadzorni odbor so bili izvoljeni : Vinko Foršček, Rudi Sintič in Jože Jurečič. Vzrejna komisija je ostala v prejšnji sestavi, s predsednikom Tomažem Burazerjem. Prva seja novoizvoljenega vodstva je bila 18.9.1992 v prostorih KS Tabor v Ljubljani.

Leta 1992 je bila izdana knjižica s standardi jamarjev ter pravilniki o preizkušnjah oz. tekmovanjih psov jamarjev.

Vodstvo kluba se je v naslednjih letih menjalo. Tajnik je postal 

Ladislav Steibacher, blagajnik pa Miha Robič. Leta 2000 je Steibacherja zamenjala Damjana Žnidaršič – Švegelj, v upravni odbor pa sta bila izvoljena Milan Švegelj in Risto Verbič. Leta 2002 je prevzel predsednikovanje prof. dr. Andrej Bidovec, predsednik vzrejne komisije pa je postal Jože Batič. Leta 2005 je postal blagajnik Boštjan Predalič

Za prof.dr Bidovcem je bil predsednik kluba dr. Peter Umek, kasneje pa Dušan Rosenfeld. 

Po seznamu članstva je bilo leta 1993 vpisanih 193 članov, leta 1998 164 in leta 2004 pa 187 članov kluba. 

Za Batičem je vzrejno komisijo prevzel Matjaž Roter. V vzrejni komisiji so delovali : Franc Dečman, Jože Batič, Damjana Žnidaršič – Švegelj in Stanko Lihtenvalner. 

Leta 2012 je vzrejno komisijo prevzela Damjana Žnidaršič – Švegelj. Člani so bili : Matjaž Roter, Stanko Lihtenvalner, Jože Batič in Franc Dečman. 

Kasneje sta kot člana pristopila še Robert Bandelj in Primož Rauter, ki sta nadomestila Dečmana in Lihtenvalnerja. V vmesnem obdobju sta bila člana vzrejne komisije tudi Jelka Simčič in Miroslav Zidar.

Klub je skupaj z vzrejno komisijo sprejel odločitev o novih pravilnikih, ki jih je potrdil zbor sodnikov. Na novo je bil sestavljen in objavljen vzrejni pravilnik za pse jamarje. Izdelanih oz prevedenih ter natisnjenih je bilo pet pravilnikov (Delo po strelu za Nemške lovske terierje, Lovska preizkušnja za Angleške terierje, WUT pravilnik za jazbečarsko preizkušnjo po krvni  sledi, brez spremstva sodnika, VUP Vsestranska uporabnostna preizkušnja za jazbečarje ter VUP Vsestranska uporabnostna preizkušnja za pritlikave in kunčje jazbečarje). Vse nove pravilnike so prejeli vsi sodniki za delo jamarjev, natisnjeni so bili v ” žepni obliki”. Seveda skupaj z ocenjevalnimi listi. 

Pravilniki so  bili prevedeni v Nemški jezik in poslani na FCI. S tem je FCI Sloveniji omogočil prirejanje mednarodnih tekmovanj s podelitvijo CACIT za: VUP za jazbečarje, VUP za pritlikave in kunčje jazbečarje ter VUP za terierje. Prevod vsekakor koristi tudi tujim vodnikom, ki naših pravilnikov ne poznajo in želijo tekmovati pri nas. 

 V sodelovanju z Mednarodno zvezo za Nemške lovske terierje je bila v Sloveniji avgusta 2011 ( Preddvor in LD Storžič ) organizirana Mednarodna tekma s podelitvijo CACIT ” Delo po strelu za Nemške lovske terierje ” Arbeit nach dem Schuss ” Sodelovalo je 27 vodnikov terierjev.  Slovenski vodniki, ki so sodelovali so bili : Dejan Poljanšek, Stanko Lihtenvalner, Mirko Slemenšek in Dušan Štucin. Poljanšek je bil najuspešnejši Slovenski vodnik na tekmi, Štucin pa najboljši na krvni sledi (med vsemi vodniki).

Obenem je bila organizirana tudi seja Mednarodne zveze.  Skupaj s tekmo ( drugi dan ) pa tudi državna razstava za Nemške lovske terierje – CAC. 

Klub se je leta 2012 uspel včlaniti v dve Mednarodni organizaciji; IV- DJT

(Mednarodna zveza za Nemške lovske terierje ” Internationler Verband fűr Deutsche Jagdterrier ” ) in WUT (Svetovna jazbečarska unija ” Welt union Teckel ”)

V sodelovanju z WUT je bila 2015 organizirana mednarodna prireditev v Bohinju Mednarodna tekma – SP za jazbečarje, po krvni sledi, brez spremstva sodnika” (Internationale WUT Schweissprüfung, ohne Richterbegleitung). Sodelujoči slovenski vodniki so bili trije : Robert Bandelj, Maša Švegelj in Primož Rauter. Robert Bandelj je bil najuspešnejši Slovenski vodnik.

Zadnje obdobje je bilo uspešno za člane kluba, vodnike, tekmovalce. Tekmovanja za Nemške lovske terierje ” Dr. Lackner – Gedächtnisprüfung ” se je leta 2007 kot edini Slovenec sploh udeležil Stanko Lihtenvalner in ga tudi uspešno zaključil in bil najboljši v vodnem delu ( med vsemi tekmovalci ) 

Člani kluba  so uspešno tekmovali z jazbečarji na tekmah na Madžarskem in v Italiji, kjer so skoraj vsa tekmovanja zaključili z nazivi CACT. To so tradicionalna tekmovanja jazbečarjev v delu v rovu, delu na divje prašiče, vodnem delu in na krvni sledi.  Robert Bandelj pa je tekmoval  na WUT preizkušnjah z jazbečarji še v Španiji, Rusiji in Italiji. Vsako leto se je na teh tekmovanjih uvrstil med prve tri na 40 urni sledi. Na WUT preizkušnji v Italiji je leta 2023 tekmoval tudi Leo Fabiani in jo uspešno zaključil. 

V tem zadnjem obdobju je bil klub organizator vsakoletnih državnih ali mednarodnih tekmovanj za jazbečarje in Nemške lovske terierje.  Organizirano je bilo tudi CACT tekmovanje v ” delu na divjega prašiča v obori ”. 

Leta 2015 je klub organiziral dvodnevno druženje za vodnike jamarjev. Prvi dan so vodniki poslušali predavanje veterinarke o poškodbah psov in delali svojimi psi v umetnem rovu. Drugi dan pa so vsi skupaj odšli na Hrvaško na trening v obori. 

Maja 2016 sta LKD Koper in klub organizirala ponovno srečanje vodnikov jamarjev, tokrat v Kopru. Predavanje veterinarke o genetiki, razgovor o tekmovanjih in vzreji  in trening v umetnem rovu se je zaključilo drugi dan v obori z divjimi prašiči na Hrvaškem.

Vsako leto klub organizira vsaj eno tekmovanje za pse jamarje, državno s podelitvijo CACT ali mednarodno s podelitvijo CACIT. Običajno so to vse stransko uporabnostne preizkušnje za jazbečarje. Občasno pa tudi tekmovanja WUT po krvni sledi, brez spremstva sodnika za jazbečarje. Klub sodeluje z LKD- ji ki so soorganizatorji omenjenih prireditev. Seveda tudi delež lovskih družin ni zanemarljiv, saj le te za tekmovanje odstopijo svoja lovišča. 

Leta 2017 je bila klubu odvzeta možnost organiziranja prireditev, leta 2018 pa je bila klubu odvzeta vzreja. Z novim vodstvom KZS je bila možnost organiziranja prireditev vrnjena. Vzrejo pa vodi državna vzrejna komisija. Takoj, ko je klub dobil ” nazaj prireditve ”  je jeseni 2019 nadaljeval s svojim delom in organizacijo tekmovanj. 

V letu 2024 smo bili v Sloveniji gostitelji svetovnega prvenstva WUT jazbečarjev na krvni sledi, brez spremstva sodnika. Tekmovalo je 26 tekmovalcev iz domala vse Evrope. Tekmovanje je bilo na Krasu, sodelovalo je več lovskih družin ( Kras – Dutovlje, Štanjel, Jezero Komen, Dolce – Komen in Trstelj ). Tekmovanje je bilo zelo odmevno.

V obdobju zadnjih 10 let klub redno organizira specialne razstave za jazbečarje in terierje. Na Pragerskem, na specialki ( v okviru Evropske razstave )  smo imeli leta 2011, 250 prijav, na WUT svetovni razstavi  leta 2024 pa kar 370 prijavljenih psov.

Klub vsako leto v obdobju od zgodnje pomladi do poznega poletja organizira treninge  dela v umetnem rovu za vse pse jamarje. Udeležujejo se jih večinoma vodniki s svojimi psi, ki v jesenskem obdobju opravljajo preizkušnje naravnih zasnov ali nameravajo tekmovati na VUP – ih. Vedno večkrat pa se lovcem pridružijo tudi ne lovci, večinoma s Parson Russell terierji in Jack Russell terierji, kar je rezultat sodelovanja s Slovenskim klubom za terierje.

Klub vsako leto klub izda publikacijo – letni klubski bilten. 

Častni člani kluba so : Vinko Foršček ( pokojni ), prof. dr. Vjekoslav Simčič in prof dr. Andrej Bidovec.

Predsednik kluba je že tretji mandat Boštjan Češarek. 

Iz arhiva kluba pa lahko razberemo, da sta bila častna predsednika kluba tudi  Ivan Caf in Teodor T. Drenig.

Klub ljubiteljev psov jamarjev podeljuje tudi ” znak vodnika jazbečarja” in ” znak vodnika terierja ”. Prejmejo ga vodniki, ki so svoje pse uspešno vodili na Vsestranskih uporabnostnih preizkušnjah, ki jih organizira klub : 1x s I. nagradnim razredom ali  2x s II. nagradnim razredom ali 3x s III. nagradnim razredom.     

Viri : 

• Almanah ob 50 letnici obstoja kluba ljubiteljev psov jamarjev

( Avtorji : Jože Vester, Jurij Verovšek, Andrej Tollazzi ) 

• Arhiv kluba od leta 1926 

28.3. letos smo v klubu organizirali prijetno druženje v počastitev stote obletnice. Na naše vabilo so se odzvali člani in ne člani kluba, večina tistih, ki so s klubom sodelovali v preteklosti ali še sodelujejo. Zbrane sem pozdravil v lovskem domu lovske družine Medvode. Skupaj s povezovalko Manjo Starc sva predstavila zgodovino kluba, s hvaležnostjo do starejših kinologov smo se ozrli nazaj. S tem pa sporočili, da jih nismo pozabili. Vsem, ki so kakorkoli delali za dobrobit kluba, smo podelili priznanja v zahvalo.  Z nami pa so bili tudi Bohinjski rogisti. Zahvaljujemo se LKD Gorica – Nova Gorica in LD Dutovlje za priložnostna darila. Enaka zahvala pa tudi vsem pasemskim klubom in društvom za dobre želje ob 100 letnici. Zahvaljujemo se tudi Kinološki zvezi Slovenije, ki je podprla praznovanje obletnice. 

Stvari v kinologiji so se od nastanka kluba do danes zelo spremenile. Ukvarjati se s psi pa pomeni enako kot so to počeli naši predniki. Odgovoren odnos do lovskih psov in primerno šolanje nam bi morala biti prioriteta, pa tudi odnos med kinologi ne gre zanemariti. Na koncu koncev smo tu zaradi psov, s katerimi želimo loviti, saj je lov brez njih dolgočasen, marsikdaj nemogoč. Pa čeprav so naši jamarji najmanjši med lovskimi psi, so pa srčni in vztrajni. In zato vztrajamo tudi mi. 

Boštjan Češarek 
Predsednik kluba ljubiteljev psov jamarjev